torek, 31. julij 2012

Jakobovo

Sem ena tistih oseb, ki obožuje tradicijo, ohranjanje in negovanje običajev in osebnih ter družinskih obredov, ritualov. Navado imam, da svojim nečakom vsako leto voščim tudi za god. Da je malo drugače, da se ohrani tisto lepo, kar nam nudi tradicija, da na nek način tudi mladim generacijam predstavim kaj je sploh god, kdo in kaj je njihov zavetnik...
In tako je tudi letos 25. julija, moj nečak Jakob  imel svoj praznik. 

Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji. Njegov grob je v pokrajini Galiciji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Kmalu je postala sloveča božja pot in kdor je romal v Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka - Jakobova pokrovača, plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev, častili pa so ga tudi mornarji in voskarjiNa podeželju se mu še danes priporočajo za dobro letino in lepo vreme  Nekoč je bil ta čas tudi višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". Prekmurci po tem svetniku imenujejo mesec julij-"jakobšček". Po njem pa nosijo ime tudi prva jabolka- "jakobčki". (povzeto iz Svetnik za vsak dan, Silvester Čuk)

Vse to sem upodobila v barčici, mornarčku, zaboju žita na katerem visi srp in ob katerega so prislonjena jabolka ter v soncu in oblakih. Je kar manjši izziv, kako triletniku v kratki zgodbici predstaviti življenje in pomen njegovega krstnega zavetnika. No, ampak nastala je spodnja voščilnica. Na fotografiji je brez besedila. Zgodbico sem malo prirejeno naknadno prilepila na spodnji del, pred mornarčka.

Srčen pozdrav vsem skupaj do prihodnjič,

Martina





sreda, 25. julij 2012

Vse je enkrat prvič

Toliko časa že spremljam vse čudovite bloge ustvarjalk, uživam ob vsaki napisani besedi in še bolj ob gledanju objavljenih fotografij. V meni že nekaj časa bdi želja, da bi tudi jaz kaj podelila z vami. Odločila sem se, da bom to storila na svoj rojstni dan, naj bo prva objava darilo meni.
Ime mojega bloga skriva v sebi tisto kar jaz sem, ko ustvarjam. Obožujem ustvarjanje z naravnimi materiali, občudujem naravo in vse kar je naravno ter uživam v reciklaži (v vsem kar diši po predelavi, kjer lahko iz starega naredim novo). 
Umetnost je zame vrednota. Je nekaj, kar ti da možnost, da si to kar si. Omogoča ti potovanje v najglobljo bit sebe. Ob njej se spoznavaš, rasteš, postajaš boljši človek. 
Moj poklic mi omogoča, da mi je vedno znova izziv to, kako preko igre, igrač otrokom približati nova znanja, ljudske modrosti, življenjske resnice. Zato je veliko mojega ustvarjanja namenjenega prav njim.
Veseli me, da bom lahko del sebe delila z vami, ki vas občudujem in spoštujem. 
Tokrat objavljam samo nekaj fotografij svojih izdelkov, brez napisanih podrobnosti. Navodila za izdelavo iger najdete v reviji Prostočasnik.

Srčen pozdrav vsem,
Martina 


Igralni kamni in vrečke napolnjene s semeni za talne igre kot so ristanc, polž, bizara...

Igralna škatla za risanje s kredo, igranje igre Križci in krožci in za razvijanje grafomotorike.

Igra Človek ne jezi se v različici z junaki iz ljudske pravljice Mojca Pokrajculja.

Igra Polžja dirka za pomoč pri učenju matematike.

Vile, ki so zagodle nepoštenemu mlinarju s staro ljudsko igro Mlin.

Ptičja družinica, ki je nastala s pomočjo suhega polstenja, krasi otroško sobo najinega sinčka.

Darilo mojemu nečaku - podstavek za barvice.

Skakajoče žabe za razvijanje fine motorike.