nedelja, 26. avgust 2012

Čas zame

Velikokrat razmišljam o tem, kako težko si je vzeti čas zase. Da sem sama s sabo ali v družbi oseb, ki so mi blizu, da počnem stvari v katerih uživam in ob katerih pozabim na čas, da se popolnoma sprostim, napolnim. In zakaj si je tako težko v hitrem tempu vsakdana tako težko iztrgati košček časa zase? Če govorim zase lahko rečem, da vedno najdem nek opravek, delo, ki je v tistem trenutku, meni, na videz pomembnejše. Če bom postorila to in to, če bom končala to in to, če bom z drugimi in drugim naredila to in to, bom mirna in potem si bom zasluženo privoščila nagrado, ki bo namenjena le meni. Vzela si bom čas zase, saj si zaslužim! A roko na srce, vse prevečkrat so to le besede in pri njih tudi ostane. Ko postorim to in to in to in to, mi zmanjka časa za to, da sem sama s sabo, da se posvetim svojim hobijem. Obljubila sem si, da bom to spremenila; da to moram spremeniti! Vsak dan, ali za začetek vsaj nekajkrat na teden, si bom vzela čas za meni ljube stvari... branje, ustvarjanje, meditacijo, jogo, sprehode, pisanje, ples, razvajanje brbončic z dobro hrano...
Pretekli petek je že bil eden takih dni, ko se čas ustavi, ko si z drugimi, tebi bližnjimi osebami, a hkrati sam s sabo, ko se prepustiš ustvarjanju. S sestrama smo se dobili pri sodelavki doma v eni izmed krasnih dolenjskih vasic. Bil je čudovit dan. Tako in drugače. Mislim, da se to odraža tudi v končni podobi naših shranjevalnih posod.
Naj za konec z vami delim še misel:

Čas zame...
Le zakaj si tako težko vzamem čas zase?
Čas, da sem in ne da delam.
Pogosto se tisto, kar je nujno, prerine v ospredje mojega dne,
kar je pomembnega, pa v naglici poteptam.
Nauči me umetnosti ustvarjanja otrokov miru,
na katerih bi lahko vsrkavala lepoto vsakdanjih stvari:
oblakov, dreves, glasbe...
Vtisni v mojo zavest, da je življenje nekaj več
kot le trpanje vsakega trenutka z dejavnostmi
in mi pomagaj, da se bom znala obdati s tišino in mirom
(Mark`s GC)



četrtek, 23. avgust 2012

Predpasniček za v kuhinjo in na kmetijo

Otroke ni težko obdarovati. Če otroka dobro poznaš, je to še toliko lažje. Spodnji predpasniček je bil narejen za triletnega kratkohlačnika, ki je po sestrinih zagotovilih zadnje čase najraje motorist in kmet na traktorju. Ker se na motoriste ravno ne spoznam, sem se odločilaa za kmeta na traktorju. Ker mi je bila ideja obojestranskega predpasnika, ki sem jo našla na Majinem blogu, super, sem na eni strani ovekovečila "kmeta Jakoba", na drugi strani pa "kuharja Jakoba". Kaj ima kmet še poleg traktorja, klobuka, vil in ostalih poljedelskih pripomočkov? Seveda, domače živali! Spomnila sem se na čudovito slikanico Hiška, majhna kot miška (Julia Donaldson, 2011, MK, prepesnil Milan Dekleva). Tako je v žepu na predpasniku kmeta Jakoba pristala ta slikanica. V žepu kuharja pa kuharske drobnarije. Darila sploh ni bilo potrebno posebej zavijati, saj je kar s pomočjo predpasnika nastal super paketek.

Kuharsko -  podeželski pozdrav do prihodnjič,

Martina






četrtek, 16. avgust 2012

Naj ti bo z rožicami postlano

Z veseljem pokukam na Ustvarjalno skrinjo, kjer nastaja toliko čudovitih stvari izpod Vladkinih rok. Ko sem zagledala njeno in Tinino voščilnico pri zadnjem izzivu Ko me inspirira 4, mi je na misel takoj prišel rek Naj ti bo z rožicami postlano. In ker je pri meni poletje čas številnih praznovanj rojstnih dni, je nastala spodnja voščilnica. Ker si še nisem nabavila štampiljke z motivom pisave, sem se malo poigrala s časopisnim papirjem in Distress Inki. Čisto podobno meni in moji obsedenosti z reciklažo. No ja, s končnim izdelkom nisem čisto zadovoljna, a ker je bila voščilnica narejena s posebnim namenom kot rezultat inspiracije, se mi zdi prav, da jo objavim.

Pa naj vam bo preostanek tedna postlan z rožicami,

Martina




torek, 07. avgust 2012

Pravljično po žabje






Pred kratkim sem v dar dobila prisrčne papirnate prtičke z žabjim motivom. V motivu sem takoj videla vsem znano pravljico bratov Grimm Žabji kralj, pa verjetno malo manj znani, a vseeno lepi in poučni ljudski pravljici Pravljica o žabi ter Verižica in biser. Obožujem pravljice. V njih se skriva toliko modrosti, življenjskih resnic. Skozi pravljice odkrivamo življenje naših prednikov, njihovo kulturo. Čar pravljic je ravno v tem, da so kljub svoji starosti, kljub obdobju v katerem so nastajale, še danes tako zelo aktualne. Z njimi se sprostimo, učimo, osebnostno rastemo, se spoznavamo. Ne samo otroci, tudi odrasli. No, vsaj tisti, ki si še dovolijo vstopiti v skrivnostni svet pravljic.
Tokrat je bil moj ustvarjalni kotiček po žabje pravljičen. Navdih so bili zgoraj omenjeni papirnati prtički in tako sem se po dolgem času spet lotila servietkanja in v novo oblekla navaden papirnati blok. Ne morem iz svoje kože, zato je hkrati nastala še ena igralna škatlica za kratkočasenje v teh poletnih dneh. Ker je tokratni izziv na Craftalnici pravljično, oba izdelka prijavljam na izziv.

Pa pravljičen pozdrav do prihodnjič,

Martina


Žabji kralj je nastal s servietkanjem (servietek, prozorna gospodinjska folija, papir - polikamo).

Zgornji del velike vžigalčne škatlice...

Spodnji del...

V notranjosti spravljeni igralni pripomočki...

Ljudska igra Trije volki in lisica (igralni figurici sta narejeni iz majhnih plutovinastih zamaškov).

Igra za razvijanje spretnosti ("žabji jezik" je potrebno dvigniti pod takšnim kotom, da kroglico, ki je na "jeziku" - palčki - spravimo v žabja usta).

Skakajoče žabe (s pritiskom dvignjenega dela palčke, mora igralec v "mlako" - škatlico - čim prej spraviti žabe).

Dno vžigalčne škatlice služi kot majhna tabla za risanje s kredo (nanos tabelne barve sem nekajkrat ponovila).