Objave

Prikaz objav, dodanih na 2013

Ko se dobijo štiri sestre

Slika
Lepo je deliti trenutke, koristno in plemenito je deliti znanje, zabavno se je družiti. Še posebej z nekom, s katerimi deliš že celo življenje. Srečna sem, da se naše poti še vedno pogostokrat križajo, pa čeprav smo šle vsaka svojo pot. Hvaležna sem, da lahko ustvarjalne trenutke preživimo skupaj. Ti nas še močneje povezujejo. Hvaležna sem za naše drage možičke, ki med tem časom kratkočasijo naše najmlajše člane družine. Spet je bilo zabavno, koristno, poučno in ustvarjalno. Tale srečanja so nam zlezla pod kožo. V roku enega meseca smo se dobile kar dvakrat. Najprej pri meni, kjer smo preizkušale mojega trenutnega velikega prijatelja, ki mi ga je dragi poklonil za rojstni dan. Ljubim ustvarjalni nered med izdelovanjem. Končni izdelki. Potem pa še pri moji sestri, kjer smo se preizkusile v reciklaži oblačil. Bila sem čisto navdušena, kaj vse se da narediti iz starih oblačil. Nimam ravno potrpljenja za šiviljske podvige, sem pa toliko bolj z užitkom op

Praznične čarovnije

Slika
November je mesec, ki se približuje zimi. Sonce v tem mesecu upada, zahaja, dan se močno krajša. Tako sonce je navdalo naše prednike z žalostjo, strahom; prinašalo naj bi rušenje, uničevanje, življensko nevarnost. 31. oktober je bil  začetek keltskega novega leta, začetek mraza, pomankanja in teme. Imenoval se je Samhain (sam - fuin pomeni konec poletja) in je tesno povezan z našim 1. novembrom. To je bil čas, ko so se na zemljo vračali demoni in podzemni bogovi. Vsega tega se je bilo treba obvarovati. Začele so se priprave na vstop v zimo, najtrše obdobje starih poljedelskih ljudstev in narodov. V tem času so vladali v indoevropskem svetu od pradavnine naprej strahovi, duhovi in smrt. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan znameniti anglosaksonski Hallowe'en (skrajšano iz All Hallow Even, 'večer vseh svetih'). Na ta dan so pri Keltih praznovale tudi vile, ki so nad praznikom tudi ves čas držale roko. Za žive je bil ta čas zelo nevaren, ker so vile a

Sladkorčki

Slika
Res ne vem, kam beži ta čas. Zdi se mi, da ga imam vedno premalo, nikoli dovolj. Dan se prevesi v večer kot bi mignil, jaz pa po navadi nimam opravljenih še polovico stvari, ki bi jih morala opraviti. Smešno, ves dan sem v pogonu, kar naprej nekaj počnem, a ko se zvečer ozrem nazaj in v mislih preletim vse dosežke preteklega dne, se mi zdi, kot da nisem ničesar naredila. No vsaj tistega, kar naj bi bilo zares pomembno.  Odločila sem se, da temu naredim konec. Vse to me je začelo zelo ovirati pri mojem delu tako v službi, kot doma. Zaradi nenehnega hitenja, kopice nedokončanih nalog ter sprejemanja novih odgovornosti, sem začela postajati pozabljiva, površna, moje nekaj minutne zamude so se spremenile v nekaj urne (hvala vsem za potrpežljivost in obilo razumevanja :)), začela sem iskati izgovore zaradi nedokončanih nalog, pozabila sem nase, na svoje hobije, ki me sprostijo in napolnijo z energijo, na čas, ki je rezerviran samo zame... na moje sladkorčke za razvajanje telesa in duh

Šivilja in škarjice

Slika
Tokrat sta me Tina in Vladka , skupaj s Klaro prav navdihnili s svojo zložljivo voščilnico. Za prijavo na izziv sem bila malce prepozna, ampak najbolj važna je inspiracija. Hvala punce.  Ker bo imela osebica, ki ji je zelo pri srcu šivanje kmalu rojstni dan (ne smem napisati kdo, če bo slučajno brala blog predno ji bom podarila darilo :)), sem se odločila, da ji majhne šiviljske pripomočke podarim v takšni "embalaži".  Štampiljko sem odtisnila na košček belega blaga. V prvem žepku je tagec, na katerem bo napisano voščilo.   Bucike, šivanke in sponke sem pripela na kos blaga, ki služi tudi kot del podlage voščilnice. Zadnej čase velikokrat s knjižne police vzamem kakšno slikanico, pravljico... Verjetno zato, ker se novo šolsko leto bliža s svetlobno hitrostjo :). Med izdelavo zgornje voščilnice sem vzela knjigo, v kateri nastopajo šivilja, pa škarijce, pa blago in niti... So mi bile krasne ilustracije Jelke Reichman še en navdih. Zd

Vsaka rožica ima svoj duh

Slika
Bilo je čarobno živeti v starih, dobrih časih, časih čudežev in čarovnic. Ves svet je bil začaran: ko so otroci zrli v čudeže sveta, so bili čisto očarani. In če so kdaj zboleli so šli k čarovnici, da jim je dala  zdravilnih zelišč. In so čudežno ozdraveli. Danes živimo v "odčaranem svetu", v času znanosti in tehnike, ki je hiter, nima pa nobenega čara. Zato smo kar naprej razočarani. Od razočaranosti smo kar bolni, potem pa žremo tablete, na tone tablet, da si ozdravimo onesnaženo telo in bolno dušo. Nihče se več ne spomni skrivnostnih moči, ki so jih v sebi skrivala zdravilna zelišča. Le tu pa tam kakšna babica, a ji nihče več ne verjame. Po nekakšnem čudežu je preživelo tudi nekaj čarovnic, vendar nihče več ne verjame vanje. Razen otrok. Otroci še vedno verjamemjo v čarovnice in so očarani nad čarovnijami sveta. Eno izmed teh čarovnic je našla pisateljica Polonca Kovač. Ker ima otroško dušo, še zmeraj verjame v čarovnice. In zato jih tudi vidi. In je očarana nad njihovimi

Skodelica čaja

Slika
Morda bo kdo pomislil, da zgornji naslov v teh vročih dneh ni ravno primeren, a v resnici se pri meni zadnje čase vse vrti okrog čaja. Pravzaprav čajev, takšnih in drugačnih. Sama obožujem vse vrste čajev. Pitje čaja je zame ritual, način življenja in skrb za zdravje. Za mano je velik projekt izdelave velikih shranjevalnih škatel za čaje. Nastale so po naročilu mojega prijatelja, ki ima čudovito spletno trgovino  SKODELICA ČAJA . Pokukajte na njegovo stran, ima res veliko izbiro kvalitetnih čajev. Izdelava teh škatel je bila res velik zalogaj, saj jih je bilo potrebno narediti skoraj osemdeset. Vsako škatlo je bilo potrebno izrezati, sestaviti, oblepiti s folijo in na koncu okrasiti.  Le del skladovnic škatel. Kadar mi škatle niso vzele vsega prostega časa, sem na sprehodih nabrala  nekaj zdravilnih rastlinic, ki jih narava tako radodarno ponuja. Nekaj sem jih dobila tudi v dar in vse skupaj skrbno posušila.  Za oddih so nastale male škatlice za zeliščne ča

Malo tega in malo onega

Slika
Lahko rečem, da so končno prišle. Počitnice namreč. No, marsikdo se ne bi strinjal z mano in bi me popravil, da imajo učenci počitnice, učitelji pa dopust, vendar pa je meni beseda "počitnice" ljubša. Beseda sama govori o času počitka, sprostitve, skupnih trenutkov, času, ko se nemoteno poglobiš vase in se napolniš z novo energijo. Čeprav v mislih že potujem k radostim in čarom morja, pa bo današnja objava še bolj pomladna. Sem mestni otrok, vendar me je, odkar pomnim, narava neizmerno privlačila. Uživam v nabiranju zdravilnih rastlin, divje hrane. Letos je bila vsaka nabrana rastlina zaradi dolge zime meni še toliko bolj dragocena. Žal sem bolj malo fotografirala, so pa spomini nepozabni, saj sem lahko svoje vrednote, življenska načela in dokaj skromno znanje :) o takšnih in drugačnih rastlinicah, posredovala zvestemu in vedoželjnemu pomočniku :). Del trobentic posušim za čajno mešanico, druge pa premažem z limoninim sokom in posujem s sladkorjem. Posušim jih na

Bukvice za otroke in otroke po srcu

Slika
Z veseljem prebiram Andersenove pravljice. V njih so tako močna sporočila, vsebine, ki so aktualne še danes. Velikokrat so tudi navdih za moje ustvarjanje. V mesecu aprilu, so bile v ospredju knjige (svetovni dan mladinske književnosti, teden knjige...) sem z veseljem prebrala zapis o življenju Hansa C. Andersena v knjigi Šopek Andersenovih pravljic iz leta 1944. Zapisal ga je prevajalec te knjige - Miklavž Kuret . Zapis se mi je zdel tako simpatičen in hudomušen, da ga z veseljem delim z vami. Pred mnogimi, mnogimi leti*, je živel v mestecu Odense v daljni severni deželi Danski ubog čevljar z dokaj starejšo, krepko, delavno ženo. Imela sta edinega sinčka, ime mu je bilo Janez Kristijan. To vam je bil čuden fantiček, prav za prav nič dosti manj čuden kakor njegov oče sam. Oče čevljar namreč ni dosti čevljaril, pač pa je neznansko mnogo bral, se potikal po sprehodih in sanjaril. Mali Janez Kristijan je capljal z njim in poslušal pravljice in sanjarije svojega očeta. Kadar