EKO mARTina

November je mesec, ki se približuje zimi. Sonce v tem mesecu upada, zahaja, dan se močno krajša. Tako sonce je navdalo naše prednike z žalostjo, strahom; prinašalo naj bi rušenje, uničevanje, življensko nevarnost. 31. oktober je bil  začetek keltskega novega leta, začetek mraza, pomankanja in teme. Imenoval se je Samhain (sam - fuin pomeni konec poletja) in je tesno povezan z našim 1. novembrom. To je bil čas, ko so se na zemljo vračali demoni in podzemni bogovi. Vsega tega se je bilo treba obvarovati. Začele so se priprave na vstop v zimo, najtrše obdobje starih poljedelskih ljudstev in narodov. V tem času so vladali v indoevropskem svetu od pradavnine naprej strahovi, duhovi in smrt. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan znameniti anglosaksonski Hallowe'en (skrajšano iz All Hallow Even, 'večer vseh svetih'). Na ta dan so pri Keltih praznovale tudi vile, ki so nad praznikom tudi ves čas držale roko. Za žive je bil ta čas zelo nevaren, ker so vile a...

Res ne vem, kam beži ta čas. Zdi se mi, da ga imam vedno premalo, nikoli dovolj. Dan se prevesi v večer kot bi mignil, jaz pa po navadi nimam opravljenih še polovico stvari, ki bi jih morala opraviti. Smešno, ves dan sem v pogonu, kar naprej nekaj počnem, a ko se zvečer ozrem nazaj in v mislih preletim vse dosežke preteklega dne, se mi zdi, kot da nisem ničesar naredila. No vsaj tistega, kar naj bi bilo zares pomembno.  Odločila sem se, da temu naredim konec. Vse to me je začelo zelo ovirati pri mojem delu tako v službi, kot doma. Zaradi nenehnega hitenja, kopice nedokončanih nalog ter sprejemanja novih odgovornosti, sem začela postajati pozabljiva, površna, moje nekaj minutne zamude so se spremenile v nekaj urne (hvala vsem za potrpežljivost in obilo razumevanja :)), začela sem iskati izgovore zaradi nedokončanih nalog, pozabila sem nase, na svoje hobije, ki me sprostijo in napolnijo z energijo, na čas, ki je rezerviran samo zame... na moje sladkorčke za razvajanje telesa in...