nedelja, 26. avgust 2012

Čas zame

Velikokrat razmišljam o tem, kako težko si je vzeti čas zase. Da sem sama s sabo ali v družbi oseb, ki so mi blizu, da počnem stvari v katerih uživam in ob katerih pozabim na čas, da se popolnoma sprostim, napolnim. In zakaj si je tako težko v hitrem tempu vsakdana tako težko iztrgati košček časa zase? Če govorim zase lahko rečem, da vedno najdem nek opravek, delo, ki je v tistem trenutku, meni, na videz pomembnejše. Če bom postorila to in to, če bom končala to in to, če bom z drugimi in drugim naredila to in to, bom mirna in potem si bom zasluženo privoščila nagrado, ki bo namenjena le meni. Vzela si bom čas zase, saj si zaslužim! A roko na srce, vse prevečkrat so to le besede in pri njih tudi ostane. Ko postorim to in to in to in to, mi zmanjka časa za to, da sem sama s sabo, da se posvetim svojim hobijem. Obljubila sem si, da bom to spremenila; da to moram spremeniti! Vsak dan, ali za začetek vsaj nekajkrat na teden, si bom vzela čas za meni ljube stvari... branje, ustvarjanje, meditacijo, jogo, sprehode, pisanje, ples, razvajanje brbončic z dobro hrano...
Pretekli petek je že bil eden takih dni, ko se čas ustavi, ko si z drugimi, tebi bližnjimi osebami, a hkrati sam s sabo, ko se prepustiš ustvarjanju. S sestrama smo se dobili pri sodelavki doma v eni izmed krasnih dolenjskih vasic. Bil je čudovit dan. Tako in drugače. Mislim, da se to odraža tudi v končni podobi naših shranjevalnih posod.
Naj za konec z vami delim še misel:

Čas zame...
Le zakaj si tako težko vzamem čas zase?
Čas, da sem in ne da delam.
Pogosto se tisto, kar je nujno, prerine v ospredje mojega dne,
kar je pomembnega, pa v naglici poteptam.
Nauči me umetnosti ustvarjanja otrokov miru,
na katerih bi lahko vsrkavala lepoto vsakdanjih stvari:
oblakov, dreves, glasbe...
Vtisni v mojo zavest, da je življenje nekaj več
kot le trpanje vsakega trenutka z dejavnostmi
in mi pomagaj, da se bom znala obdati s tišino in mirom
(Mark`s GC)



četrtek, 23. avgust 2012

Predpasniček za v kuhinjo in na kmetijo

Otroke ni težko obdarovati. Če otroka dobro poznaš, je to še toliko lažje. Spodnji predpasniček je bil narejen za triletnega kratkohlačnika, ki je po sestrinih zagotovilih zadnje čase najraje motorist in kmet na traktorju. Ker se na motoriste ravno ne spoznam, sem se odločilaa za kmeta na traktorju. Ker mi je bila ideja obojestranskega predpasnika, ki sem jo našla na Majinem blogu, super, sem na eni strani ovekovečila "kmeta Jakoba", na drugi strani pa "kuharja Jakoba". Kaj ima kmet še poleg traktorja, klobuka, vil in ostalih poljedelskih pripomočkov? Seveda, domače živali! Spomnila sem se na čudovito slikanico Hiška, majhna kot miška (Julia Donaldson, 2011, MK, prepesnil Milan Dekleva). Tako je v žepu na predpasniku kmeta Jakoba pristala ta slikanica. V žepu kuharja pa kuharske drobnarije. Darila sploh ni bilo potrebno posebej zavijati, saj je kar s pomočjo predpasnika nastal super paketek.

Kuharsko -  podeželski pozdrav do prihodnjič,

Martina






četrtek, 16. avgust 2012

Naj ti bo z rožicami postlano

Z veseljem pokukam na Ustvarjalno skrinjo, kjer nastaja toliko čudovitih stvari izpod Vladkinih rok. Ko sem zagledala njeno in Tinino voščilnico pri zadnjem izzivu Ko me inspirira 4, mi je na misel takoj prišel rek Naj ti bo z rožicami postlano. In ker je pri meni poletje čas številnih praznovanj rojstnih dni, je nastala spodnja voščilnica. Ker si še nisem nabavila štampiljke z motivom pisave, sem se malo poigrala s časopisnim papirjem in Distress Inki. Čisto podobno meni in moji obsedenosti z reciklažo. No ja, s končnim izdelkom nisem čisto zadovoljna, a ker je bila voščilnica narejena s posebnim namenom kot rezultat inspiracije, se mi zdi prav, da jo objavim.

Pa naj vam bo preostanek tedna postlan z rožicami,

Martina




torek, 07. avgust 2012

Pravljično po žabje






Pred kratkim sem v dar dobila prisrčne papirnate prtičke z žabjim motivom. V motivu sem takoj videla vsem znano pravljico bratov Grimm Žabji kralj, pa verjetno malo manj znani, a vseeno lepi in poučni ljudski pravljici Pravljica o žabi ter Verižica in biser. Obožujem pravljice. V njih se skriva toliko modrosti, življenjskih resnic. Skozi pravljice odkrivamo življenje naših prednikov, njihovo kulturo. Čar pravljic je ravno v tem, da so kljub svoji starosti, kljub obdobju v katerem so nastajale, še danes tako zelo aktualne. Z njimi se sprostimo, učimo, osebnostno rastemo, se spoznavamo. Ne samo otroci, tudi odrasli. No, vsaj tisti, ki si še dovolijo vstopiti v skrivnostni svet pravljic.
Tokrat je bil moj ustvarjalni kotiček po žabje pravljičen. Navdih so bili zgoraj omenjeni papirnati prtički in tako sem se po dolgem času spet lotila servietkanja in v novo oblekla navaden papirnati blok. Ne morem iz svoje kože, zato je hkrati nastala še ena igralna škatlica za kratkočasenje v teh poletnih dneh. Ker je tokratni izziv na Craftalnici pravljično, oba izdelka prijavljam na izziv.

Pa pravljičen pozdrav do prihodnjič,

Martina


Žabji kralj je nastal s servietkanjem (servietek, prozorna gospodinjska folija, papir - polikamo).

Zgornji del velike vžigalčne škatlice...

Spodnji del...

V notranjosti spravljeni igralni pripomočki...

Ljudska igra Trije volki in lisica (igralni figurici sta narejeni iz majhnih plutovinastih zamaškov).

Igra za razvijanje spretnosti ("žabji jezik" je potrebno dvigniti pod takšnim kotom, da kroglico, ki je na "jeziku" - palčki - spravimo v žabja usta).

Skakajoče žabe (s pritiskom dvignjenega dela palčke, mora igralec v "mlako" - škatlico - čim prej spraviti žabe).

Dno vžigalčne škatlice služi kot majhna tabla za risanje s kredo (nanos tabelne barve sem nekajkrat ponovila).


torek, 31. julij 2012

Jakobovo

Sem ena tistih oseb, ki obožuje tradicijo, ohranjanje in negovanje običajev in osebnih ter družinskih obredov, ritualov. Navado imam, da svojim nečakom vsako leto voščim tudi za god. Da je malo drugače, da se ohrani tisto lepo, kar nam nudi tradicija, da na nek način tudi mladim generacijam predstavim kaj je sploh god, kdo in kaj je njihov zavetnik...
In tako je tudi letos 25. julija, moj nečak Jakob  imel svoj praznik. 

Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji. Njegov grob je v pokrajini Galiciji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Kmalu je postala sloveča božja pot in kdor je romal v Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka - Jakobova pokrovača, plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev, častili pa so ga tudi mornarji in voskarjiNa podeželju se mu še danes priporočajo za dobro letino in lepo vreme  Nekoč je bil ta čas tudi višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". Prekmurci po tem svetniku imenujejo mesec julij-"jakobšček". Po njem pa nosijo ime tudi prva jabolka- "jakobčki". (povzeto iz Svetnik za vsak dan, Silvester Čuk)

Vse to sem upodobila v barčici, mornarčku, zaboju žita na katerem visi srp in ob katerega so prislonjena jabolka ter v soncu in oblakih. Je kar manjši izziv, kako triletniku v kratki zgodbici predstaviti življenje in pomen njegovega krstnega zavetnika. No, ampak nastala je spodnja voščilnica. Na fotografiji je brez besedila. Zgodbico sem malo prirejeno naknadno prilepila na spodnji del, pred mornarčka.

Srčen pozdrav vsem skupaj do prihodnjič,

Martina





sreda, 25. julij 2012

Vse je enkrat prvič

Toliko časa že spremljam vse čudovite bloge ustvarjalk, uživam ob vsaki napisani besedi in še bolj ob gledanju objavljenih fotografij. V meni že nekaj časa bdi želja, da bi tudi jaz kaj podelila z vami. Odločila sem se, da bom to storila na svoj rojstni dan, naj bo prva objava darilo meni.
Ime mojega bloga skriva v sebi tisto kar jaz sem, ko ustvarjam. Obožujem ustvarjanje z naravnimi materiali, občudujem naravo in vse kar je naravno ter uživam v reciklaži (v vsem kar diši po predelavi, kjer lahko iz starega naredim novo). 
Umetnost je zame vrednota. Je nekaj, kar ti da možnost, da si to kar si. Omogoča ti potovanje v najglobljo bit sebe. Ob njej se spoznavaš, rasteš, postajaš boljši človek. 
Moj poklic mi omogoča, da mi je vedno znova izziv to, kako preko igre, igrač otrokom približati nova znanja, ljudske modrosti, življenjske resnice. Zato je veliko mojega ustvarjanja namenjenega prav njim.
Veseli me, da bom lahko del sebe delila z vami, ki vas občudujem in spoštujem. 
Tokrat objavljam samo nekaj fotografij svojih izdelkov, brez napisanih podrobnosti. Navodila za izdelavo iger najdete v reviji Prostočasnik.

Srčen pozdrav vsem,
Martina 


Igralni kamni in vrečke napolnjene s semeni za talne igre kot so ristanc, polž, bizara...

Igralna škatla za risanje s kredo, igranje igre Križci in krožci in za razvijanje grafomotorike.

Igra Človek ne jezi se v različici z junaki iz ljudske pravljice Mojca Pokrajculja.

Igra Polžja dirka za pomoč pri učenju matematike.

Vile, ki so zagodle nepoštenemu mlinarju s staro ljudsko igro Mlin.

Ptičja družinica, ki je nastala s pomočjo suhega polstenja, krasi otroško sobo najinega sinčka.

Darilo mojemu nečaku - podstavek za barvice.

Skakajoče žabe za razvijanje fine motorike.