Objave

Prikaz objav, dodanih na 2012

Čas zame

Slika
Velikokrat razmišljam o tem, kako težko si je vzeti čas zase. Da sem sama s sabo ali v družbi oseb, ki so mi blizu, da počnem stvari v katerih uživam in ob katerih pozabim na čas, da se popolnoma sprostim, napolnim. In zakaj si je tako težko v hitrem tempu vsakdana tako težko iztrgati košček časa zase? Če govorim zase lahko rečem, da vedno najdem nek opravek, delo, ki je v tistem trenutku, meni, na videz pomembnejše. Če bom postorila to in to, če bom končala to in to, če bom z drugimi in drugim naredila to in to, bom mirna in potem si bom zasluženo privoščila nagrado, ki bo namenjena le meni. Vzela si bom čas zase, saj si zaslužim! A roko na srce, vse prevečkrat so to le besede in pri njih tudi ostane. Ko postorim to in to in to in to, mi zmanjka časa za to, da sem sama s sabo, da se posvetim svojim hobijem. Obljubila sem si, da bom to spremenila; da to moram spremeniti! Vsak dan, ali za začetek vsaj nekajkrat na teden, si bom vzela čas za meni ljube stvari... branje, ustvarjanje, medi

Predpasniček za v kuhinjo in na kmetijo

Slika
Otroke ni težko obdarovati. Če otroka dobro poznaš, je to še toliko lažje. Spodnji predpasniček je bil narejen za triletnega kratkohlačnika, ki je po sestrinih zagotovilih zadnje čase najraje motorist in kmet na traktorju. Ker se na motoriste ravno ne spoznam, sem se odločilaa za kmeta na traktorju. Ker mi je bila ideja obojestranskega predpasnika, ki sem jo našla na Majinem blogu , super, sem na eni strani ovekovečila "kmeta Jakoba", na drugi strani pa "kuharja Jakoba". Kaj ima kmet še poleg traktorja, klobuka, vil in ostalih poljedelskih pripomočkov? Seveda, domače živali! Spomnila sem se na čudovito slikanico Hiška, majhna kot miška (Julia Donaldson, 2011, MK, prepesnil Milan Dekleva) . Tako je v žepu na predpasniku kmeta Jakoba pristala ta slikanica. V žepu kuharja pa kuharske drobnarije. Darila sploh ni bilo potrebno posebej zavijati, saj je kar s pomočjo predpasnika nastal super paketek. Kuharsko -  podeželski pozdrav do prihodnjič, Martina

Naj ti bo z rožicami postlano

Slika
Z veseljem pokukam na Ustvarjalno skrinjo , kjer nastaja toliko čudovitih stvari izpod Vladkinih rok. Ko sem zagledala njeno in Tinino voščilnico pri zadnjem izzivu Ko me inspirira 4 , mi je na misel takoj prišel rek Naj ti bo z rožicami postlano. In ker je pri meni poletje čas številnih praznovanj rojstnih dni, je nastala spodnja voščilnica. Ker si še nisem nabavila štampiljke z motivom pisave, sem se malo poigrala s časopisnim papirjem in Distress Inki. Čisto podobno meni in moji obsedenosti z reciklažo. No ja, s končnim izdelkom nisem čisto zadovoljna, a ker je bila voščilnica narejena s posebnim namenom kot rezultat inspiracije, se mi zdi prav, da jo objavim. Pa naj vam bo preostanek tedna postlan z rožicami, Martina

Pravljično po žabje

Slika
Pred kratkim sem v dar dobila prisrčne papirnate prtičke z žabjim motivom. V motivu sem takoj videla vsem znano pravljico bratov Grimm Žabji kralj , pa verjetno malo manj znani, a vseeno lepi in poučni ljudski pravljici Pravljica o žabi ter Verižica in biser . Obožujem pravljice. V njih se skriva toliko modrosti, življenjskih resnic. Skozi pravljice odkrivamo življenje naših prednikov, njihovo kulturo. Čar pravljic je ravno v tem, da so kljub svoji starosti, kljub obdobju v katerem so nastajale, še danes tako zelo aktualne. Z njimi se sprostimo, učimo, osebnostno rastemo, se spoznavamo. Ne samo otroci, tudi odrasli. No, vsaj tisti, ki si še dovolijo vstopiti v skrivnostni svet pravljic. Tokrat je bil moj ustvarjalni kotiček po žabje pravljičen. Navdih so bili zgoraj omenjeni papirnati prtički in tako sem se po dolgem času spet lotila servietkanja in v novo oblekla navaden papirnati blok. Ne morem iz svoje kože, zato je hkrati nastala še ena igralna škatlica za

Jakobovo

Slika
Sem ena tistih oseb, ki obožuje tradicijo, ohranjanje in negovanje običajev in osebnih ter družinskih obredov, ritualov. Navado imam, da svojim nečakom vsako leto voščim tudi za god. Da je malo drugače, da se ohrani tisto lepo, kar nam nudi tradicija, da na nek način tudi mladim generacijam predstavim kaj je sploh god, kdo in kaj je njihov zavetnik... In tako je tudi letos 25. julija, moj nečak Jakob  imel svoj praznik.  Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji. Njegov grob je v pokrajini Galiciji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Kmalu je postala sloveča božja pot in kdor je romal v Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka - Jakobova pokrovača, plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev, častili pa so ga tudi mornarji in voskarji .  Na podeželju se mu še danes priporočajo za dobro let

Vse je enkrat prvič

Slika
Toliko časa že spremljam vse čudovite bloge ustvarjalk, uživam ob vsaki napisani besedi in še bolj ob gledanju objavljenih fotografij. V meni že nekaj časa bdi želja, da bi tudi jaz kaj podelila z vami. Odločila sem se, da bom to storila na svoj rojstni dan, naj bo prva objava darilo meni. Ime mojega bloga skriva v sebi tisto kar jaz sem, ko ustvarjam. Obožujem ustvarjanje z naravnimi materiali, občudujem naravo in vse kar je naravno ter uživam v reciklaži (v vsem kar diši po predelavi, kjer lahko iz starega naredim novo).  Umetnost je zame vrednota. Je nekaj, kar ti da možnost, da si to kar si. Omogoča ti potovanje v najglobljo bit sebe . Ob njej se spoznavaš, rasteš, postajaš boljši človek.  Moj poklic mi omogoča, da mi je vedno znova izziv to, kako preko igre, igrač otrokom približati nova znanja, ljudske modrosti, življenjske resnice. Zato je veliko mojega ustvarjanja namenjenega prav njim. Veseli me, da bom lahko del sebe delila z vami, ki vas občudujem in spoštujem.  To