torek, 31. julij 2012

Jakobovo

Sem ena tistih oseb, ki obožuje tradicijo, ohranjanje in negovanje običajev in osebnih ter družinskih obredov, ritualov. Navado imam, da svojim nečakom vsako leto voščim tudi za god. Da je malo drugače, da se ohrani tisto lepo, kar nam nudi tradicija, da na nek način tudi mladim generacijam predstavim kaj je sploh god, kdo in kaj je njihov zavetnik...
In tako je tudi letos 25. julija, moj nečak Jakob  imel svoj praznik. 

Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji. Njegov grob je v pokrajini Galiciji, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Kmalu je postala sloveča božja pot in kdor je romal v Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka - Jakobova pokrovača, plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev, častili pa so ga tudi mornarji in voskarjiNa podeželju se mu še danes priporočajo za dobro letino in lepo vreme  Nekoč je bil ta čas tudi višek žetve, kajti "o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori". Prekmurci po tem svetniku imenujejo mesec julij-"jakobšček". Po njem pa nosijo ime tudi prva jabolka- "jakobčki". (povzeto iz Svetnik za vsak dan, Silvester Čuk)

Vse to sem upodobila v barčici, mornarčku, zaboju žita na katerem visi srp in ob katerega so prislonjena jabolka ter v soncu in oblakih. Je kar manjši izziv, kako triletniku v kratki zgodbici predstaviti življenje in pomen njegovega krstnega zavetnika. No, ampak nastala je spodnja voščilnica. Na fotografiji je brez besedila. Zgodbico sem malo prirejeno naknadno prilepila na spodnji del, pred mornarčka.

Srčen pozdrav vsem skupaj do prihodnjič,

Martina





1 komentar:

BojaMoja pravi ...

:) lepo
Mi imamo tudi Jakoba in smo tudi lepo obeležili njegov god oz. imendan, kot mu pri nas pravijo stari ljudje :)