nedelja, 26. avgust 2012

Čas zame

Velikokrat razmišljam o tem, kako težko si je vzeti čas zase. Da sem sama s sabo ali v družbi oseb, ki so mi blizu, da počnem stvari v katerih uživam in ob katerih pozabim na čas, da se popolnoma sprostim, napolnim. In zakaj si je tako težko v hitrem tempu vsakdana tako težko iztrgati košček časa zase? Če govorim zase lahko rečem, da vedno najdem nek opravek, delo, ki je v tistem trenutku, meni, na videz pomembnejše. Če bom postorila to in to, če bom končala to in to, če bom z drugimi in drugim naredila to in to, bom mirna in potem si bom zasluženo privoščila nagrado, ki bo namenjena le meni. Vzela si bom čas zase, saj si zaslužim! A roko na srce, vse prevečkrat so to le besede in pri njih tudi ostane. Ko postorim to in to in to in to, mi zmanjka časa za to, da sem sama s sabo, da se posvetim svojim hobijem. Obljubila sem si, da bom to spremenila; da to moram spremeniti! Vsak dan, ali za začetek vsaj nekajkrat na teden, si bom vzela čas za meni ljube stvari... branje, ustvarjanje, meditacijo, jogo, sprehode, pisanje, ples, razvajanje brbončic z dobro hrano...
Pretekli petek je že bil eden takih dni, ko se čas ustavi, ko si z drugimi, tebi bližnjimi osebami, a hkrati sam s sabo, ko se prepustiš ustvarjanju. S sestrama smo se dobili pri sodelavki doma v eni izmed krasnih dolenjskih vasic. Bil je čudovit dan. Tako in drugače. Mislim, da se to odraža tudi v končni podobi naših shranjevalnih posod.
Naj za konec z vami delim še misel:

Čas zame...
Le zakaj si tako težko vzamem čas zase?
Čas, da sem in ne da delam.
Pogosto se tisto, kar je nujno, prerine v ospredje mojega dne,
kar je pomembnega, pa v naglici poteptam.
Nauči me umetnosti ustvarjanja otrokov miru,
na katerih bi lahko vsrkavala lepoto vsakdanjih stvari:
oblakov, dreves, glasbe...
Vtisni v mojo zavest, da je življenje nekaj več
kot le trpanje vsakega trenutka z dejavnostmi
in mi pomagaj, da se bom znala obdati s tišino in mirom
(Mark`s GC)



4 komentarji:

Andreja L. pravi ...

Krasen špalir :-))

mtka uri pravi ...

čudovito! in čudovit blogec. sem vesela, da sem ga nasla.

veverca pravi ...

oj. kako so pa tele shranjevalne posode pobarvane? na belo in čez s prtički?

Martina pravi ...

Hojla, veverica. Prav si ugotovila. Pobarvane so z Jupolom, okrašene pa s servetkanjem.