EKO mARTina

Življenje ti vedno na pravi način pove kdaj je čas, da zmanjšaš v nižjo prestavo, se ustaviš, si privoščiš dovolj počitka. A v hitenju vsakdana svoje telo velikokrat preslišimo. In potem si se nekega dne prisiljen ustaviti, saj je bolezen tista, ki ti da vedeti, da je dovolj. Da telo potrebuje počitek. Da se mora um umiriti. Da se morata duša in srce ponovno ter resnično nahraniti. Težko je - na začetku, a počasi se pokažejo prvi pozitivni učinki bolezni in predvsem okrevanja. Tako osvobajajoče je, ko se resnično posvetiš sebi... ko se (po)crkljaš s sebi dragocenimi stvarmi...       ko imaš na razpolago neskončne trenutke za ustvarjanje...     ko se lahko v miru lotiš stvari za katere si nikoli nisi vzel časa...   ko se naučiš nekaj novega... ko se okrepiš z zdravilno juhico...   ko končno najdeš čas in prepišeš svoje najljubše recepte... ko si nabiraš moči na pomladnih sprehodih skupaj s svojimi najdražjimi...   ko si la

Lepo je deliti trenutke, koristno in plemenito je deliti znanje, zabavno se je družiti. Še posebej z nekom, s katerimi deliš že celo življenje. Srečna sem, da se naše poti še vedno pogostokrat križajo, pa čeprav smo šle vsaka svojo pot. Hvaležna sem, da lahko ustvarjalne trenutke preživimo skupaj. Ti nas še močneje povezujejo. Hvaležna sem za naše drage možičke, ki med tem časom kratkočasijo naše najmlajše člane družine. Spet je bilo zabavno, koristno, poučno in ustvarjalno. Tale srečanja so nam zlezla pod kožo. V roku enega meseca smo se dobile kar dvakrat. Najprej pri meni, kjer smo preizkušale mojega trenutnega velikega prijatelja, ki mi ga je dragi poklonil za rojstni dan. Ljubim ustvarjalni nered med izdelovanjem. Končni izdelki. Potem pa še pri moji sestri, kjer smo se preizkusile v reciklaži oblačil. Bila sem čisto navdušena, kaj vse se da narediti iz starih oblačil. Nimam ravno potrpljenja za šiviljske podvige, sem pa toliko bolj z užitkom op

Tokrat sta me Tina in Vladka , skupaj s Klaro prav navdihnili s svojo zložljivo voščilnico. Za prijavo na izziv sem bila malce prepozna, ampak najbolj važna je inspiracija. Hvala punce.  Ker bo imela osebica, ki ji je zelo pri srcu šivanje kmalu rojstni dan (ne smem napisati kdo, če bo slučajno brala blog predno ji bom podarila darilo :)), sem se odločila, da ji majhne šiviljske pripomočke podarim v takšni "embalaži".  Štampiljko sem odtisnila na košček belega blaga. V prvem žepku je tagec, na katerem bo napisano voščilo.   Bucike, šivanke in sponke sem pripela na kos blaga, ki služi tudi kot del podlage voščilnice. Zadnej čase velikokrat s knjižne police vzamem kakšno slikanico, pravljico... Verjetno zato, ker se novo šolsko leto bliža s svetlobno hitrostjo :). Med izdelavo zgornje voščilnice sem vzela knjigo, v kateri nastopajo šivilja, pa škarijce, pa blago in niti... So mi bile krasne ilustracije Jelke Reichman še en navdih. Zd

Obožujem knjige, obožujem branje. Trenutno sem vso strokovno literaturo in knjige za duhovno in osebno rast odložila v kot. Pride obdobje, ko mi enostavno paše kaj bolj lahkotnega, romantičnega, hudomušnega. Takrat se odpravim v knjižnico in dovolim, da me knjige same poiščejo. Tako je bilo tudi ob mojem zadnjem obisku v knjižnici. Ustavila sem se pri polici, kjer je stala že tolikokrat prebrana, pregledana, ogledana, a kljub temu ne zlajnana Prevzetnost in pristranost. Kaj hočemo, Jane Austen je pač brezčasna. In ker je moj čas namenjen branju v teh dneh posvečen romanom in romantiki, je seveda moralo nastati še nekaj na to temo. In ker je v življenju vedno vse tako kot mora biti in ker se vse zgodi z nekim namenom, se moram zahvaliti Tini in Vladki za njuno inspiracijo, ki je prišla ravno ob pravem času. Prvo knjižno kazalo je narejeno iz koščka belega blaga, ki sem ga malo za hec pobarvala s sokom rdeče pese (tako kot so to počeli v obdobju Jane Austen). Obarvano bl

Vsi moji načrti za novo leto so že napisani, vse moje želje že izrečene.  Zato je prav, da ob letu, ki se je pravkar začelo, tudi vam izrečem voščilo. Iz vsega srca želim... ... da bi vas toplina Božiča spremljala skozi vse leto... ... da bi doživeli čim več pustolovščin, si upali tvegati in zgrabili priložnosti.. ...da bi znali ohraniti in izrabiti otroškost v srcu... ... da bi bilo to leto obilno z vsem dobrim... ... da bi znali zajemati življenje z veliko žlico... ... in da bi izkoristili vsak podarjen trenutek za objemčke s svojimi najdražjimi.   Prikazanih je nekaj darilc, ki so nastala v moji praznični delavnici. Idejo za sne žake keglje sem dobila tukaj , kroj in navodilo za izdelavo mišk, pa dobite tukaj . Novoletni pozdravček do prihodnjič, Martina

Otroke ni težko obdarovati. Če otroka dobro poznaš, je to še toliko lažje. Spodnji predpasniček je bil narejen za triletnega kratkohlačnika, ki je po sestrinih zagotovilih zadnje čase najraje motorist in kmet na traktorju. Ker se na motoriste ravno ne spoznam, sem se odločilaa za kmeta na traktorju. Ker mi je bila ideja obojestranskega predpasnika, ki sem jo našla na Majinem blogu , super, sem na eni strani ovekovečila "kmeta Jakoba", na drugi strani pa "kuharja Jakoba". Kaj ima kmet še poleg traktorja, klobuka, vil in ostalih poljedelskih pripomočkov? Seveda, domače živali! Spomnila sem se na čudovito slikanico Hiška, majhna kot miška (Julia Donaldson, 2011, MK, prepesnil Milan Dekleva) . Tako je v žepu na predpasniku kmeta Jakoba pristala ta slikanica. V žepu kuharja pa kuharske drobnarije. Darila sploh ni bilo potrebno posebej zavijati, saj je kar s pomočjo predpasnika nastal super paketek. Kuharsko -  podeželski pozdrav do prihodnjič, Martina

Toliko časa že spremljam vse čudovite bloge ustvarjalk, uživam ob vsaki napisani besedi in še bolj ob gledanju objavljenih fotografij. V meni že nekaj časa bdi želja, da bi tudi jaz kaj podelila z vami. Odločila sem se, da bom to storila na svoj rojstni dan, naj bo prva objava darilo meni. Ime mojega bloga skriva v sebi tisto kar jaz sem, ko ustvarjam. Obožujem ustvarjanje z naravnimi materiali, občudujem naravo in vse kar je naravno ter uživam v reciklaži (v vsem kar diši po predelavi, kjer lahko iz starega naredim novo).  Umetnost je zame vrednota. Je nekaj, kar ti da možnost, da si to kar si. Omogoča ti potovanje v najglobljo bit sebe . Ob njej se spoznavaš, rasteš, postajaš boljši človek.  Moj poklic mi omogoča, da mi je vedno znova izziv to, kako preko igre, igrač otrokom približati nova znanja, ljudske modrosti, življenjske resnice. Zato je veliko mojega ustvarjanja namenjenega prav njim. Veseli me, da bom lahko del sebe delila z vami, ki vas občudujem in spoštujem.  To