Matija led razbija...

...če ga ni, ga pa nar'di. Letos ima Matija definitivno veliko dela z "razbijanjem ledu", glede na količine snega. Sama sem v mislih že nekje v pomladi, kjer vse brsti, zeleni in kjer prepevajo ptički, tako da mi tale sneg že rahlo preseda. Da pa ne bom ena tistih, ki se kar naprej pritožuje nad trenutnimi vremenskimi razmerami, ena tistih, ki ne zna uživati v danes, ki ne zna izkoristiti kar ji je ponujeno in ki ne verjame, da je vse za nekaj dobro, sem se odločila, da združim prijetno s koristnim. 

Zaradi zgoraj naštetega in zato, ker je imel pred kratkim moj brat Matic svoj praznik (verjetno še sam ne ve :)), sem malo raziskala kdo je bil sv. Matija. O njem je bolj malo znanega, zapomnila sem si, da je zavetnik krojačev, slaščičarjev, kovačev, tesarjev... Upodabljajo ga kot apostola s knjigo in svitkom. No, in tako je nastala spodnja voščilnica za mojega bratca, da ga malo spomnim, da je imel god.

Prav gotovo veste, da je bil za Slovence najpomembnejši Matija, ogrski kralj Matija Korvin, ki ga je ljudska fantazija spremenila v kralja Matjaža. Legenda pravi, da naj bi si ljudstvo izbralo Matjaža za kralja na Gosposvetskem polju in da je imel svoj prestol na Krnskem gradu. Kralj Matjaž je imel noč in dan odprta vrata za siromake in zatirane in vsak je našel pri njem pravico in zaščito. Matjaž je dal kovati zlatnike in takrat so bili na Koroškem zlati časi. Mogočnemu kralju Matjažu pa so bili drugi vladarji nevoščljivi in so zbrali proti njemu veliko vojsko. Matjaž je moral s sto preživelimi vojaki v votlino pod goro Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred sovražnikom. V votlini je kralj Matjaž za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil...

Druga legenda o kralju Matjažu pa govori, da ga na jutro po poročni noči pokličejo v boj s Turki. Tako mora kralj pustiti svojo novo ženo samo doma, sam pa se odpravi v boj. Za varstvo ji pusti svojega konja Svita, ki lahko govori in misli po človeško. Če bi se kraljici kaj zgodilo, bi kralju lahko prišel povedat. Kasneje pridejo Turki in Sultan si za svojo ženo izbere Alenko. Tako jo mora kralj Matjaž rešiti. Preobleče se v Turka in se pomeša med njihovo vojsko. Ker je izredno pogumen, mu Sultan dovoli ples s svojo ženo. Alenčica ga prepozna po poročnem prstanu, ki ga nosi na roki. Tako jo uspe ugrabiti. Med potjo ju skoraj ustavi narasla voda, ki jo s konjem ne moreta prečkati. Pomaga jima njuna ljubezen, ki je ujeta v prstanu in voda se razdeli na dva dela. Tako srečno prispeta domov.

Seveda sem pobrskala po domači knjižnici in našla legendo Kralj Matjaž v gori Peci in pravljico Zlato kralja Matjaža. Za najmlajše  je odlična kratka ljudska pesmica in prstna igra Križ - kraž, kralj Matjaž, s čudovito ilustracijo Marlenke Stupice. Matjaževega konja Svita, ki je varoval njegovo Alenčico pa je uporabil Pavček v fantastični pesnitvi za fante, z naslovom Svit, krilati konj. 

Tale kralj Matjaž je lahko super motivacija za nešteto dejavnosti v tem počitniškem času. Pri nas sta bila na obisku nečaka in poleg pravljic in legend je bila na dnevnem redu še izdelava viteških ščitov (navodila za izdelavo najdete pri Maji)...

Ker kralji potrebujejo tudi svoj grad, je bilo potrebno narediti še tega. Uporabili smo material, ki ga imamo trenutno res na pretek. Iz snega je nastal grad kralja Matjaža.

Medtem, ko so eni pridno gradili...

 

... so se drugi sladkali in vse skupaj nadzorovali.

Morda pa sneg le ni tako nadležen in je prav, da ga izkoristimo, če ga je narava tako radodarno natrosila. Hmmm...

Pravljično snežni pozdrav do prihodnjič,

Martina


Pomočniki pri iskanju informacij:
Wikipedija. prosta enciklopedija
Kunaver, D. (2005). Najlepši slovenski miti in legende. Lj.: MK.
Brenkova, K. (1992). Pojte, pojte drobne ptice... Lj.: MK.
Ljudska. (1999). Zlato kralja Matjaža. Lj.: MK.
Pavček, T. (2011). Svit, krilati konj. Celje: Celjska Mohorjeva družba.